“Brez ljubezni mi živeti ni…”

Ljubezen  -  najmočnejša sila v Vesolju. Ljubezen v vseh oblikah in odnosih.   

SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika) ljubezen opredeljuje kot psihološko in čustveno stanje, ki vključuje navezanost, skrb in željo po bližini.

Duhovni pogled pa na ljubezen gleda širše, kot nekaj, kar presega posameznika in deluje kot povezovalna sila vseh z vsemi.  

A kako se ljubezen odraža v romantičnih, partnerskih odnosih?   

“Zaslužiš si ljubezen.

Vredna si ljubezni.

Ne sprejemaj drobtinic.”

Družbena omrežja so polna takih in podobnih motivacijskih izjav na prelepih podlagah.

Prebereš, za delček sekunde jim pritrdiš, a v naslednji se telo odzove z iritacijo in mislijo “ja, ja, seveda, lahko govoriti…” – vklopi se obrambni mehanizem. Srce se stisne, bolečina duše se poglobi.  

Ena od strank je tako lepo rekla: ”Vse lahko naredim, ni problema, ampak odnosi… odnosi so mi pa najtežji, najbolj utrujajoči.” In ne bi se mogla bolj strinjati z njo. V mislih je imela vse odnose, a danes se bom osredotočila na partnerske.

Vsi si želimo ljubiti in biti ljubljeni. Lahko to z razumom zanikamo, a duša ne laže, telo prav  tako ne. Zakaj je to potem tako težko?

Zato, ker svojo vrednost iščemo v očeh drugih.

Zato, ker iščemo potrditev, da si “zaslužimo” ljubezen.

Zato, ker iščemo potrditev, da če si bomo dovolili biti dovolj ranljivi in si dovolili nekoga ljubiti, da to ne bo prineslo bolečine (opazite dvojno dozo dovoljenja?). 

Zato, ker morda niti ne vemo, kaj prava ljubezen sploh je, kaj pomeni, če te ima nekdo res rad, če te želi osrečiti, ti pomagati, biti podpora, če želi, da zares delujeta kot “midva”.

Želim si, a si ne želim… je preveč boleče.  Tako bi lahko povzela sporočila iz intuitivnih masaž.

Velja tako za ženske kot za moške. Na ravni duše ni razlik.

Najpogostejša sporočila teles, ki sem jih do sedaj prejela na intuivnih masažah so:

-       ne zaslužim si ljubezni

-       kdo me bo pa imel rad?

-       nisem vredna/vreden ljubezni

-       ne znam ljubiti

-       ljubezen prinaša samo bolečino

-       nimam časa za ljubezen

A pod temi sporočili - prepričanji, ki so tako globoko zarezani v telo, so še globlja sporočila, ki hranijo ta prepričanja:

- globoka bolečina zaradi fizične in/ali čustvene odsotnosti očeta ali mame (pri ženskah ima velik vpliv na partnerske odnose njen odnos z očetom, pri moških pa z mamo);

Sporočilo, ki ga je s tem prejel(a) od očeta ali mame: “nisem vredna/vreden ljubezni; nisem dovolj pomembna/pomemben, nisem zaželen(a), nima me dovolj rad(a), da bi bil(a) ob meni in me imela rada, pa čeprav sem njegov/njen otrok.” 

- globoka bolečina, ker je oče “imel rajši brata”; kot majhna punčka je dobila ta občutek in zato je v moških vedno videla rivale, v družbi katerih se mora “dokazovati”, kar se je odražalo tako na partnerskih odnosih kot med kolegi v službi.

- gojenje zamer do partnerja, ker “ni dovolj” odločen, močan, vodja, ker ni bolj v moški energiji. V resnici pa niti ne more biti, ker mu ona te vloge ne prepušča, saj je sama veliko v moški energiji. Želi se prepustiti, a si ne upa; od malega se je naučila, da se na moške (očeta) ne more zanesti, sama mora poskrbeti zase in za vse – več nadzora kot ima, manj je možnosti za bolečino.

- “ne želim ga/jo prizadeti”, v resnici pa sam(a) ne želi (spet) občutiti bolečine in iti skozi ves proces, ki jo razočaranje ali razpadli odnos prinese

- mama ali oče ji/mu govorili že od majhnega – “poglej se, kakšna / kakšen si, kdo pa te bo imel rad?“ In prepričanje “ne zaslužim si ljubezni”, je rojeno.

- “poglej se, kakšna si, kdo pa te bo imel rad? Bodi srečna, da sem jaz s tabo.” Tudi partner nas lahko prepriča, da si ljubezni “nisem vredna; si je ne zaslužim”.

Še veliko je primerov, na žalost.

Na bolečino in na izzive smo navajeni, a kaj, ko končno srečamo partnerja, ob katerem se imamo lepo, ob katerih so občutki popolnoma drugačni, ki mi kaže, kaj ljubezen je?

Takrat se vklopi samosabotaža:

ali sem jaz prava za njega?

ali je on pravi zame?

Čakanje na to, da bo “nekaj narobe”, ker je “preveč lepo, da bi bilo res.”

In tudi v takih primerih je zelo pomembno ozavestiti strah in prepričanja, ki nam ne dovolijo prepustiti.

A osamljeni in z željo po ljubezni smo lahko tudi v partnerski zvezi.

Bit sam ni enako biti osamljen. Lahko smo v zvezi, a se počutimo osamljeni, ker ni (več) ljubezni, nismo slišani, videni, nismo ljubljeni.

V takih primerih pridejo sporočila:

-       želim si ljubezni

-       tako sem sam(a)

-       jaz sem tako osamljen(a)

-       zakaj me nima rad(a)?

-       očitno si ne zaslužim ljubezni

To je le nekaj sporočil. 

Obstaja pa druga plat – ko smo samski, a ne osamljeni, ker nas obdaja veliko ljudi, ki nas imajo radi.  

Če smo začeli s pozitivnimi mislimi, pa tudi končajmo z afirmacijami:

“Znam in zmorem ljubiti.

Sprejemam ljubezen v vseh oblikah, varna sem.

Naj traja kolikor traja, v tem času bom uživala.

Hvaležna za ljubezen in pozornost, ki mi jo daje.

Hvaležna, ker me uči, kaj ljubezen je.”

Kakšne so tvoje izkušnje in mnenje o ljubezni? Piši mi na mirjana@akilea.si, vesela bom.

Imaš vprašanje ali bi o določeni temi želel(a) izvedeti več, mi prav tako piši.

Če pa čutiš, da bi potrebovala podporo, te vabim na intuitivno masažo. Za termin mi piši na mirjana@akilea.si ali na tel.št.: 040 863 594.