TOLIKO SE TRUDIMO, A KAJ, KO SE NE BI?

Hvala ti za čas, ki si ga boš vzel(a) za tokratni blog, ki je drugačen. Beri ga počasi, z občutenjem vsake besede. Naj ti bodo spodnje besede opomnik... 

Toliko se trudimo slišati sebe, da slišimo samo tisto, kar prihaja od zunaj.

Toliko se trudimo biti dobri, da smo dobri do vseh, samo do sebe ne.

Toliko se trudimo ustreči drugim, da pozabimo nase.

Toliko se trudimo biti vse, da se na koncu počutimo kot nič.

Toliko se trudimo vklopiti, da se vmes odklopimo od sebe.

Toliko se trudimo biti vsepovsod, da na koncu nismo nikjer.

Toliko se trudimo biti »in«, da smo na koncu vedno »out«.

Toliko se trudimo biti prisotni, a niti ne vemo (še), kaj prisotnost v trenutku zares pomeni.

Toliko se trudimo biti »pristni«, da se v iskanju lastne pristnosti izgubimo.

Toliko se trudimo, da bi se zaščitili pred bolečino, da si jo na koncu povzročimo sami.

Toliko se trudimo ne biti preveč, da smo na koncu premalo zase.

Toliko se trudimo narediti »vse prav«, a pozabimo, da ima vsak svoj »prav« in ustreči vsem je nemogoče.

Toliko se trudimo postaviti prioritete, a na seznam pozabimo dodati sebe.

Toliko se trudimo biti ljubljeni, da pozabimo ljubiti sebe.

Toliko se trudimo preživeti vsakdan, da ga na koncu pozabimo doživeti.

Toliko se trudimo najti srečo, a pozabimo, da je sreča že v nas.

Toliko se trudimo najti ravnovesje, da ga pozabimo najprej ustvariti znotraj nas.

Toliko se trudimo najti se, a pozabimo, da se moramo najprej izgubiti, da bi se našli.

Toliko se trudimo spremeniti svet, a pozabimo, da moramo najprej spremeniti sebe, ljubiti svoje otroke in svet se bo spremenil.

Toliko se trudimo....  a kaj, ko se ne bi več trudili, ampak enostavno končno le SMO?

Cel paket. Brez mašne. Brez okraskov. V vsej svoji hkratni surovosti in nežnosti.

V vsem svojem levjem pogumu in zajčjem strahu.

V vseh svojih težnjah po nedostopnem in sprejemanjem, kar imamo v tem trenutku.

V vseh svojih sanjah in nočnih morah, ki se (ne)uresničijo.

Trud zamenjajmo z odkrivanjem kdo v resnici smo.

Sem.

Bi želel(a) na seznam še kaj dodati ali podeliti svoje mnenje, izkušnjo? Piši mi na mirjana@akilea.si ali na tel.: 040 863 594.

Podeli ta blog z nekom, za katerega čutiš, da bi ga moral prebrati.

Hvala za tvoj čas in podporo!

Objem, Mirjana