top of page
Išči

Moja izkušnja z bolečinami v križu


“… ne že spet … ne grem še enkrat skozi to …”

Jeza. Žalost. Nemoč. Solze, ki niso bile samo telesne – v nekem trenutku je zajokal cel moj jaz, duša. Po tednu bolečin v križu sem se, kot vsak dan, namenila na sprehod. A tokrat ni šlo. Nisem se mogla skloniti, niti dvigniti noge, da bi se obula. Poklicati sem morala hčerko, da mi pomaga.

In takrat sem zajokala. Na ves glas.


Spomin na operacijo hernije iz leta 2013 je bil še vedno živ. Ne toliko v glavi – temveč v telesu. Čeprav sem predelala razloge, rehabilitacijo, okrevanje … očitno vsega še nisem popolnoma izpustila. Se to sploh da? Morda bo čas pokazal.



Začetek – 1. september 2025


Zjutraj sem se zbudila z rahlo bolečino v križu. "Verjetno od prepiha", sem si rekla. Okna so bila ponoči odprta. Vstala sem, se raztegnila, uredila in odšla v službo. A z vsako uro sedenja je bila bolečina hujša.


Do srede je postala tako močna, da nisem več mogla sedeti. Pomagala je le hoja. V četrtek sem ostala doma. Na bolniški sem bila do 19. septembra.



Spomini, ki jih telo ni pozabilo


Po operaciji leta 2013 sem bila nekaj let "vremenska postaja" – vsak vremenski preobrat sem začutila v križu. A zadnje desetletje? Komaj kaj. Le redki opomini, da si nalagam preveč.


Zato me je tokratni izbruh presenetil. Zakaj zdaj?

Začela sem iskati odgovore.


Vedela sem, da vzrok ni le fizičen – da izhaja iz čustvene in energetske ravni. A najprej sem

morala pomagati telesu. Akutni bolečini.




Kaj mi je pomagalo


ree
  • Samomasaža ušes in stopal – večkrat dnevno.

  • Sprehodi s palicami, raztezne vaje in sproščanje napetosti v ledvenem delu.

  • Masaža z ventuzo – boleče, a prinašalo je olajšanje. Po 10 dneh je bolečina ostala le na določenih točkah.

  • Moxanje – z moxa cigaro zvečer (ob pomoči moža ali hčerk), čez dan grelna vrečka. (več o tem tukaj)

  • Prehranski dodatki: homeopatske granule arnike, tkivne soli (Calcium Phos., Fluor., Magnesium Phos., Ferrum Phos.), vitamini C in D, magnezij, silicij, probiotiki.

  • Masaže: terapevtska masaza ter masaza stopal (na masaze sem sla, ko sem ze lahko sedla v avto, v dneh po 15.9.)





Ob vsem tem sem si ponavljala mantre:


"Bolečina, kaj mi želiš povedati?"

"Na nežen način spuščam, kar mi ne služi."



ree

Notranje delo – srce bolečine


Fizična bolečina je pogosto odraz notranje bolečine. Zato sem se poglobila vase.


Na plano so prihajali stari spomini, potlačena čustva, strahovi iz otroštva in kasneje. Vse, kar

sem morda že "predelala", a očitno še spustila iz telesa.


Poleti sem naredila pomemben korak – sledila sem klicu duše in se odločila, da zapustim redno službo ter stopim na pot, ki me resnično izpolnjuje. Avgusta sem dala odpoved. Sprva sem čutila olajšanje. Nato … strah.



Kaj zdaj?


Spomini, dvomi, negotovost glede prihodnosti – vse je prišlo na plan. Nisem se zavedala, koliko vsega se je nabralo v meni.



Pomoč in podpora

Po pomoč sem se obrnila k čudoviti Jerici Lebar (@jericalebar), ki me je podprla z energetsko

terapijo. Pomagala mi je tudi draga P.

Slikanje z magnetno resonanco je pokazalo, da ni razloga za večjo skrb – hvaležna prijateljici M., fizioterapevtki, ki je prva prebrala izvid, me potolažila, da ni dodatnih razlogov za skrb ter mi dala vaje (jih še vedno dosledno delam :) ).


Takrat sem vedela: čas je, da se še bolj obrnem vase in spustim, kar mi ne služi več.



Ozaveščanje in transformacija


  • Napisala sem pismo hvaležnosti herniji iz 2013 – za vse, kar me je naučila.

  • Zahvalila sem se trenutni bolečini – za nova sporočila in uvid.

  • Hodila sem po gozdu, meditirala, jokala, dovolila čustvom, da preplavijo telo.


In počasi … sem v telesu začutila olajšanje.

Zaupanje vase, v Življenje.

Vera, da zmorem. Da bo vse tako, kot mora biti.




Učenje spuščanja nadzora


Zame največji izziv: spuščanje nadzora. (vsi vi, ki se soočate z bolečinami v križu – znano?)

Nad procesom. Nad rezultatom. Nad tem, "kako bi moralo biti".

Vsakič, ko pride dvom – si ponovim:

"Vse je tako, kot mora biti. Naredila sem, kar je v moji moči."




Zahvale


Iz srca hvala moji čudoviti mentorici Jerici, dragi P., prijateljici M. in najboljši prijateljici Katarini – za vso podporo, ljubezen, sočutje.



ree

Zaključek


22.septembra sem se vrnila v službo. Več sem stala kot sedela, a bila sem boljša – fizično in

čustveno.


Danes, ko to pišem, sem brez bolečine.

Z veliko mero hvaležnosti. Ker vem – to ni samoumevno.


Pot celjenja telesa je pogosto tudi pot celjenja čustev, misli, duše.

Telo si zapomni.

Prisluhnimo mu.

Dovolimo si spustiti, kar nam ne služi več.

 
 
 

Komentarji


bottom of page